Karakterizacija nanomaterialov

Za oceno varnosti nanomaterialov jih je najprej treba primerno karakterizirati. To vključuje izvajanje meritev v zvezi z različnimi lastnostmi, kot so velikost delcev, površina in topnost v vodi, ki lahko vplivajo na njihovo toksičnost.

Takšna karakterizacija je potrebna za zagotovitev, da se lahko med sabo primerjajo vse (eko)toksikološke študije, izvedene na enakem ali zelo podobnem materialu.

Poleg tega lahko ocenjevalci tveganja na podlagi teh meritev razumejo, ali obstajajo vzorci v obnašanju nanomaterialov, ki bi jih bilo mogoče na podlagi teh fizikalno-kemijskih parametrov predvideti. Na primer, ali je toksičnost posameznega nanomateriala povezana z velikostjo njegovih delcev? Ali je toksičnost nanomateriala mogoče predvideti na podlagi posameznega parametra oziroma ali jo je bolj verjetno mogoče predvideti na podlagi kombinacije parametrov? In kateri fizikalno-kemijski parametri so najpomembnejši za merjenje?

Velika težava pri nekaterih izmed prejšnjih rezultatov raziskav o toksičnosti nanomaterialov je bila v tem, da dejanski nanomateriali, uporabljeni v študijah, niso imeli ustreznih (zadostnih) informacij za karakterizacijo. Zaradi tega je težko razlagati rezultate kot tudi primerjati različne rezultate. Zato je treba izmeriti minimalen nabor lastnosti za vsak nanomaterial, preden se izvede kakršna koli (eko)toksikološka študija.

Znanstveniki so na tem področju dosegli pomemben napredek, pri čemer večina novih študij o nanomaterialih vključuje obsežno fizikalno-kemijsko karakterizacijo.