Nanomateriali
Kaj so nanomateriali? To so delci, ki so tako majhni, da jih lahko vidimo samo z mikroskopom. Prisotni so povsod. Nahajajo se v naravi, kjer jih prenaša veter, na primer cvetni prah in pesek. So pa tudi vse bolj prisotni v naših vsakdanjih življenjih v obliki potrošniških izdelkov. Ker so majhni, to včasih pomeni, da se tudi obnašajo drugače v primerjavi z enako snovjo z večjimi delci, kar lahko vpliva na potencialno tveganje.
Za nanomateriale na splošno velja, da so delci, veliki od približno 1 do 100 nanometrov (nm). Vendar v regulativnem okviru velikost ni edina pomembna stvar, ampak so pomembni tudi nekateri drugi vidiki, ki jih je treba določiti, preden lahko nek material štejemo za „nanomaterial“.
V pravnem kontekstu je Evropska komisija predložila priporočilo, kako opredeliti nanomateriale samo na podlagi velikosti sestavnih delcev materiala, ne glede na nevarnosti in tveganja. Ta opredelitev zajema naravne, naključne ali proizvedene materiale, na njej pa temelji tudi izvajanje drugih predpisov za to skupino materialov. Kljub temu je na nekaterih zakonodajnih področjih dejavnik pri pravnih obveznostih za nanomateriale to, da imajo lahko drugačne lastnosti v primerjavi z večjimi delci.
Nanomateriali nastajajo tudi v naravi, na primer v prahu ali vulkanskem pepelu. Prav tako so lahko nenamerna posledica človeških dejavnosti (npr. avtomobilski izpuhi, goreče sveče). Že veliko let pa nekatere nanomateriale proizvaja industrija. S pomočjo znanosti lahko zdaj umetno proizvajamo tudi takšne delce ali materiale, in sicer z inženiringom na atomski ravni (postopki „od spodaj navzgor“).
Hiter razvoj
Nanomateriali imajo zaradi svoje velikosti edinstvene kemijske, fizikalne, električne in mehanske lastnosti, ki so bolj poudarjene v primerjavi z enakim materialom brez nanooblik (pogosto imenovan snov v razsutem stanju). Zaradi teh lastnosti bi lahko bili posebej primerni za številne uporabe. Isti nanomaterial ima lahko več nanooblik na podlagi različnih velikosti, oblike sestavnih delcev, sprememb površine ali površinske obdelave.
Nanotehnologija se hitro širi in veliko število vsakdanjih proizvodov na evropskem trgu vsebuje nanomateriale. Poglejte na primer razvoj boljših in učinkovitejših baterij, površinskih premazov, protibakterijskih oblačil, kozmetike in živilskih proizvodov.
Nanomateriali zagotavljajo tudi pomembne tehnične in komercialne priložnosti. Nanotehnologijo je Evropska komisija opredelila kot ključno omogočitveno tehnologijo. Predvideva se, da bodo imeli izkušnje in strokovno znanje na tem področju ključno vlogo pri prihodnji gospodarski rasti v Evropski uniji.
Vendar hitra rast uporabe nanomaterialov skupaj z njihovimi posebnimi lastnostmi sproža vprašanja o njihovih potencialnih učinkih na zdravje in okolje. Jasno je, da je treba ustrezno oceniti in obvladovati morebitna tveganja, ki jih ti novi materiali lahko imajo, zlasti učinek spreminjanja površine teh delcev.