Nanomateriali se uporabljajo za številne različne namene, med drugim v prehranski panogi, zdravilih, kozmetiki, pigmentih in elektroniki. A kako nanomateriali vplivajo na naše zdravje in okolje? 
Preprostega odgovora ni. Čeprav so znanstveniki že pridobili veliko izkušenj pri ocenjevanju varnosti in toksičnosti kemikalij, ti drobni delci še naprej predstavljajo tehnične in znanstvene izzive.

Eden od teh izzivov izhaja iz edinstvenih lastnosti, ki jih ima posamezen nanomaterial. Nanomateriali imajo večjo površino kot drugi materiali, zato so reaktivnejši. 
Velika reaktivnost prinaša morebitna tveganja za naše zdravje in okolje. S povečevanjem njihove uporabe se povečuje tudi naša izpostavljenost tem materialom.

Napredek pri testiranju nanomaterialov

Kljub izzivom je bil v zadnjem desetletju dosežen velik napredek pri določanju morebitnih negativnih učinkov nanomaterialov. Obstaja namreč čedalje več zanesljivih in validiranih načinov testiranja nanomaterialov.
Raziskovalci so ugotovili, da se standardni testni protokoli, kot so smernice OECD za testiranje kemikalij, pogosto lahko uporabljajo tudi za nanomateriale, vendar so kljub temu potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi zajeli njihove bolj edinstvene lastnosti. 

Usklajene testne metode z mednarodnim sodelovanjem

Mednarodne organizacije v tesnem sodelovanju z raziskovalci in drugimi partnerji opravljajo raziskave, da bi našle nove in zanesljive načine za izvedbo teh testov.
Ena takšna raziskava je „Malteška pobuda“, tj. mednarodno sodelovanje med agencijo ECHA, državami članicami, Evropsko komisijo in industrijo, namenjeno razvoju in spreminjanju smernic za testiranje, da bi obravnavali vprašanja v zvezi z nanomateriali pri izpolnjevanju regulativnih zahtev. 

Drug primer je triletni projekt NanoHarmony, ki se financira iz programa Obzorje 2020, v sklopu katerega raziskovalne institucije tesno sodelujejo z organizacijo OECD in agencijo ECHA, da bi pospešile razvoj usklajenih testnih metod za nanomateriale.

Računalniško modeliranje in visokokakovostni podatki za napovedovanje lastnosti nanomaterialov

Ker številni različni dejavniki, kot so velikost, prevleka in transportni procesi, vplivajo na način, kako nanomateriali reagirajo v različnih pogojih, je kot dopolnitev „tradicionalnega“ testiranja potrebno napovedno modeliranje. To pomeni izpeljavo zaključkov o pričakovanem obnašanju materialov na podlagi obstoječih podatkov o različnih snoveh, pogojih in uporabah.
Različne organizacije, npr. OECD, ECHA in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), podpirajo raziskovalno skupnost pri razvoju razvrščanja in ogrodij navzkrižnega branja ter spodbujajo uporabo računalniškega modeliranja, na primer (Q)SAR, za nanomateriale. Na voljo so tudi finančna sredstva EU.

Če lahko napovemo, kako se bo določen material obnašal, bomo tudi lažje in varno razvili nove nanomateriale ter izločili potencialno nevarne, ki jih že razvijajo.