Vdihavanje
Skozi zrak, ki ga dihamo, smo izpostavljeni številnim spojinam, tudi nanomaterialom. V povprečju v življenju vdihnemo več kot 300 milijonov litrov zraka, kar je prostornina 120 olimpijskih plavalnih bazenov.
Nanodelce vdihavamo v številnih različnih okoliščinah, na primer med domačo uporabo kozmetike ali proizvodov v razpršilu ali zaradi izpušnih plinov iz vozil in drugih virov.
Nekateri nanodelci v zraku so neškodljivi in ne poškodujejo naših pljuč. Drugi pa lahko povzročajo zdravstvene težave, alergijske reakcije ali celo tumorje. Eden od primerov je titanov dioksid, ki ga najdemo v kremah za sončenje in za katerega obstaja sum povzročanja raka ob vdihavanju. Zato je treba vsak proizvod, ki vsebuje to snov nad določeno mejo, označiti, da ljudi opozorimo in jim preprečimo vdihavanje.
Različne oblike istega nanomateriala imajo lahko celo drugačne učinke. Nekatere oblike ogljikovih nanocevk lahko ob vdihavanju na primer povzročajo fibrozo in raka pljuč, druge oblike pa ne.
Da bi razumeli, ali nanomaterial lahko povzroča akutne ali kronične učinke, znanstveniki izvajajo kratko- in dolgoročne študije. Rezultati bodo lahko v pomoč pri obvladovanju morebitnih tveganj nanomaterialov. Pokažejo lahko na primer, kdaj je potrebna zaščitna oprema, s katero se izognemo vdihavanju škodljivega nanomateriala.