European Observatory for Nanomaterials

Nanomateriali se uporabljajo v barvah in premazih, na primer za izboljšanje trajnosti in zagotavljanje novih funkcionalnosti, tj. odbojnost na vodo/umazanijo „enostavno za čiščenje“, protimikrobna obstojnost ali odpornost proti praskam. Trenutno sta najpomembnejša nanomateriala za industrijo barv in premazov titanov dioksid in silicijev dioksid v nanovelikosti. Titanov dioksid v nanovelikosti se v premazih uporablja predvsem za izkoriščanje fotokatalitske aktivnosti, rezultat česar so samoočiščevalne površine. Dodajanje sintetičnega amorfnega silicijevega dioksida lahko izboljša trdnost ter odpornost barve proti obrabi, praskam in vodi. Poleg tega se srebro, cinkov oksid, aluminijev oksid, cerijev dioksid, bakrov oksid in magnezijev oksid v velikosti nanodelcev trenutno preučujejo za možne prihodnje uporabe v barvah.

Črnila in tonerji lahko zaradi različnih razlogov vsebujejo nanomateriale. Sami pigmenti lahko vsebujejo nanodelce, njihova velikost pa lahko vpliva na barve, ki se uporabijo pri tiskanju. Pigmenti, ki se uporabljajo pri brizgalnem tiskanju, lahko vsebujejo nanomateriale, da bi se preprečila zamašitev tiskalnih šob.

Na področju zdravil se nanomateriali v glavnem uporabljajo kot pomožne snovi, tj. snovi, ki služijo kot sredstvo ali medij za zdravilo, medtem ko sami ostanejo neaktivni. Več tablet, svečk in krem vsebuje nanomateriale, kot je sintetični amorfni silicijev dioksid, ki se uporablja za nadziranje viskoznosti in homogenosti aktivnih sestavin. Poleg tega se nanodelci srebra uporabljajo že mnoga leta kot antibakterijska sredstva pri oskrbi ran.

Nanotehnologija ima pomembno vlogo tudi v kozmetični industriji. Nanomateriale lahko najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih, vključno z vlažilnimi sredstvi, izdelki za nego las, ličili in sredstvi za zaščito pred soncem. Primarne prednosti uporabe nanodelcev v izdelkih za osebno nego vključujejo izboljšanje stabilnosti kozmetičnih sestavin (npr. vitaminov, nenasičenih maščobnih kislin in antioksidantov) z enkapsulacijo v nanodelce; učinkovito zaščito kože pred škodljivimi ultravijoličnimi (UV) žarki; estetsko prijetne izdelke (npr. v mineralnih sredstvih za zaščito pred soncem, z uporabo manjših delcev aktivnega minerala se lahko nanesejo, ne da bi puščali opazno belo sled); ciljanje aktivne sestavine na želene celice ali organe in zagotavljanje nadzorovanega sproščanja aktivnih sestavin za podaljšan učinek, tj. strokovno znanje, preučevano tudi za razvoj zdravil.

Nanomateriali, kot so saje, se uporabljajo za povečanje trdote gume v pnevmatikah in drugih gumijastih proizvodih. Nanomateriali, kot je kremen, se lahko uporabljajo v isti namen. Na ta način se podaljša uporabna doba pnevmatik, stroški za potrošnike in proizvajalce pnevmatik pa se znižajo.

Pri nekaterih elektronskih proizvodih, kot so računalniški zasloni, se z uporabo nanotehnologije zmanjša njihova teža in poraba energije. Nanotehnologija lahko zagotovi visoko učinkovitost z večjo delovno hitrostjo. Lahko se uporabljajo tudi za izdelavo računalniških čipov in zmanjšanje (ali pomagajo pri zmanjšanju) tranzistorjev, ki se uporabljajo pri ploščah tiskanega vezja. Z uporabo nanotehnologije se je tudi povečala hitrost računalnikov ter zmogljivost trdih diskov in prenosnih pomnilnikov. Na trgu se pojavljajo tudi novi televizijski ekrani, ki uporabljajo kvantne točke (poznane tudi kot polprevodni nanokristali).

Industrija Plastikaike je področje, na katerem se nanotehnologija pogosto uporablja. Razvoj nanokompozitov, tj. ojačanih polimerov, pri katerih se uporabljajo nanomateriali, je ena izmed najpomembnejših uporab na področju (novih) materialov. TermoPlastikaika, ojačana z nanotehnologijo, je lahko odporna proti toploti, zavira gorenje, zagotavlja stabilnost in je sposobna prevajati elektriko. Titanov nitrid je na primer izjemno trden material, ki se uporablja v Plastikaiki, na primer pri Plastikaenkah iz polietilen tereftalata (PET) za izboljšanje njihovih fizikalnih lastnosti in učinkovitosti proizvodnega procesa PET.

Veliko tekstilnih izdelkov, ki se splošno uporabljajo, vsebuje nanomateriale. Nekateri otroški tekstilni izdelki so lahko premazani z nano srebrom za zagotavljanje protibakterijske zaščite. Nano titanov dioksid zagotavlja UV zaščito oblačil za plažo. Veliko nepremočljivih gorskih jaken in prtov, odpornih na razlitje, je premazanih z nano sintetičnim amorfnim silicijevim dioksidom. Za izboljšanje odpornosti proti obrabi je lahko tekstil premazan z nano aluminijevim oksidom, ogljikovimi nanocevkami ali nano sintetičnim amorfnim silicijevim dioksidom.

Mehke igrače pogosto vsebujejo nanomateriale, ki imajo protimikrobne lastnosti – igrače ostanejo čiste in so dlje časa uporabne. Tudi otroške barve lahko vsebujejo nanomateriale, ker se uporabljajo v mnogih pigmentih.

Pri izdelkih za šport so najpogosteje uporabljen nanomaterial ogljikove nanocevke. Pogosto se uporabljajo za izdelavo lažje, a hkrati trše opreme, kot so teniški loparji, palice za golf in okvirji koles."

V EU je odobrenih vse več aktivnih sestavin v biocidnih proizvodih. Nanovelikost nekaterih sestavin lahko v prihodnosti koristi uporabi teh proizvodov, čeprav se lahko za biocide, ki vsebujejo nanomateriale, zahteva ločena odobritev in ocena tveganja. Na seznamu sestavin biocidnih proizvodov, ki uporabljajo nanomateriale, je treba nanomaterial označiti z besedo „nano“.

Nanotehnologija se uporablja tudi v prehrambni industriji. Glavni razvoj doslej je namenjen spreminjanju teksture sestavin živila, inkapsulaciji sestavin živila ali aditivov, razvoju novih okusov, nadzoru sproščanja okusov, razvoju nanosenzorjev za sledljivost in spremljanje stanja živila med prevozom in skladiščenjem in/ali povečanju biološke dostopnosti hranilnih sestavin.