Mednarodne dejavnosti

 

A hand holding a globeMorebitna tveganja, povezana z nanomateriali, so že več kot desetletje na dnevnem redu mednarodnih razprav. Koristi za družbo na podlagi rešitev, ki jih ponuja nanotehnologija, so bile obenem enako zanimive za raziskovalce in oblikovalce politike.

Svetovna razprava o varnosti nanomaterialov poteka v številnih mednarodnih forumih: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Združeni narodi (ZN) združeno prispevajo k razvoju znanja o teh materialih.

Glavni poudarek je na načinih uporabe nanomaterialov in na varnem ravnanju z njimi, da bi lahko uresničili koristi nanotehnologije.

 

OECD

OECD ima dolgoročni program za ravnanje s kemikalijami in je imel bistveno vlogo pri usklajevanju regulativnih metod za preskušanje in ocenjevanje nevarnosti kemikalij. Glavno gonilo za to so bile mednarodno dogovorjene smernice za preskušanje in načela dobre laboratorijske prakse (DLP).

Skupaj so ustvarili pogoje, v katerih preskušanje, ki se opravi v skladu s smernicami OECD za preskušanje, priznavajo organi v državah, ki upoštevajo vzajemno sprejemanje podatkov (MAD). Vzajemno sprejemanje podatkov je pravno zavezujoč instrument za olajšanje mednarodnega sprejemanja informacij za regulativno oceno varnosti kemikalij. To je znatno zmanjšalo stroške preskušanj in omejilo število živali, potrebnih za namene preskušanj.

Danes se veliko zakonodaje o kemikalijah v industrializiranih državah po vsem svetu opira na rezultate programa OECD za kemikalije. Enako velja za oceno nevarnosti nanomaterialov. Priporočilo Sveta OECD iz leta 2013 o preskušanju in oceni varnosti proizvedenih nanomaterialov navaja, da so obstoječi mednarodni in nacionalni regulativni okviri za kemikalije primerni za obvladovanje tveganj, povezanih s proizvedenimi nanomateriali. Opozarja pa tudi, da bi lahko bila potrebna nadaljnja prilagoditev teh okvirov in drugih sistemov upravljanja zaradi upoštevanja posebnih lastnosti proizvedenih nanomaterialov.

OECD je leta 2006 ustanovil delovno skupino za proizvedene nanomateriale, s katero je omogočil razpravo o nevarnosti in oceni tveganja nanomaterialov. Njen doslej najpomembnejši rezultat je ocena načina uporabe obstoječih smernic OECD za preskušanje za 11 splošno uporabljanih nanomaterialov. V projekt so bila vložena precejšnja prizadevanja, v času njegovega trajanja pa je bilo opravljenih več kot 700 študij. OECD je rezultate objavil leta 2015.

 

SZO

SZO preučuje tveganje kemikalij za prebivalstvo na svetovni ravni. V zvezi z nanomateriali se je osredotočila na morebitne učinke izpostavljenosti delavcev nanomaterialom.

SZO pripravlja smernice o zaščiti delavcev pred morebitnimi tveganji proizvedenih nanomaterialov. Cilj teh smernic je izboljšati varnost in zdravje pri delu delavcev, ki so v številnih proizvodnih in družbenih okoljih morebiti izpostavljeni nanomaterialom.

Smernice bodo vključevale elemente ocene tveganja in obvladovanja tveganja ter zagotavljale priporočila za izboljšanje varnosti pri delu in zaščito zdravja delavcev, ki uporabljajo nanomateriale, v vseh državah, vendar zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom.

 

Inštitut Združenih narodov za usposabljanje in raziskave (UNITAR) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP)

UNEP in UNITAR posvečata veliko pozornost krepitvi zmogljivosti med razvitimi državami in državami v razvoju.

Skupaj z Medorganizacijskim programom za varno ravnanje s kemikalijami (IOMC) sta v zadnjih petih letih organizirala več regionalnih delavnic s ciljem izboljšati znanje o izvajanju ocenjevanja in obvladovanja tveganja v zvezi s temi materiali na nacionalni ravni.

Njuno delo je tudi zagotovilo priložnost državam za finančni prispevek h krepitvi zmogljivosti držav v razvoju, da bi te bile sposobne obravnavati vprašanja varnosti nanomaterialov.

 

Strateški pristop k mednarodnemu upravljanju kemikalij (SAICM)

Strateški pristop k mednarodnemu upravljanju kemikalij je politični okvir za spodbujanje varnega upravljanja kemikalij na svetovni ravni. Tesno je povezan s cilji Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002.

Eden izmed teh ciljev neposredno zadeva kemikalije. V skladu z njim bi bilo treba kemikalije do leta 2020 proizvajati in uporabljati na način, ki znatno zmanjšuje njihov negativni učinek na ljudi in okolje.

V okviru strateškega pristopa k mednarodnemu upravljanju kemikalij je bil dosežen dogovor o svetovnem načrtu ukrepanja, ki zagotavlja strategijo za izpolnitev ciljev Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju. Ta načrt vključuje tudi ukrepe glede nanomaterialov, kot so na primer svinec v barvah, endokrini motilci in pesticidi. Strateški pristop k mednarodnemu upravljanju kemikalij je nanotehnologije in proizvedene nanomateriale opredelil za nastajajoče vprašanje politike.

Categories Display