Varstvo delavcev

Worker with hard hat

Zakonodaja EU o varstvu delavcev velja za kemikalije in s tem tudi za nanomateriale, čeprav teh materialov ne omenja izrecno. Zlasti pomembne so okvirna direktiva 89/391/EGS, direktiva o kemičnih dejavnikih 98/24/ES, direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh 2004/37/ES ter uredbi REACH in CLP. To pomeni, da morajo delodajalci po zakonu oceniti in obvladovati tveganja, ki jih predstavljajo kemikalije, vključno z nanomateriali, pri delu. Nato je treba sprejeti ukrepe za odpravo tveganj ali njihovo čim večje zmanjšanje. Med ukrepi, ki jih morajo najprej proučiti, sta odprava tveganja in nadomestitev materialov in postopkov z manj nevarnimi. Če to ni mogoče, je treba izpostavljenost delavcev čim bolj zmanjšati s preprečevanjem in pri tem slediti vrstnemu redu upoštevanja nadzornih ukrepov, po katerem imajo prednost:

  1. tehnični nadzorni ukrepi pri viru;
  2. organizacijski ukrepi in
  3. osebna varovalna oprema, ki pa naj se uporablja samo v skrajni sili.

Situacijo je treba spremljati, učinkovitost izvedenih ukrepov pa redno ocenjevati.

Čeprav vprašanje še ni popolnoma jasno, obstajajo pomisleki glede tveganja nanomaterialov za varnost in zdravje. Zato bi morali delodajalci skupaj z delavci previdnostno pristopiti k obvladovanju tveganj in izbiri preventivnih ukrepov.