Embalaža za živila

Danes je eno glavnih področij uporabe nanomaterialov v živilskem sektorju razvoj embalaže za živila. Nanomateriali se lahko razen za izdelavo lažjih in odpornejših materialov, kot so polimerne posode in plastenke, uporabijo tudi za preprečevanje kvarjenja živil.
 

Uporaba nanomaterialov za konzerviranje živil in njihovo zaščito pred bakterijami

Embalažni materiali za živila so običajno izdelani iz polimernih snovi. Njihova glavna slabost je, da plinom, kot je kisik, in drugim majhnim molekulam ne morejo preprečiti prehajanja skozi material in prodiranja v hrano. Z dodajanjem nanomaterialov, kot so nanogline, titanov nitrid ali titanov dioksid, se lahko lastnosti materiala izboljšajo tako, da ta na primer postane lažji in močnejši. Poleg tega lahko nanomateriali preprečijo, da plini in svetloba prehajajo skozi embalažo in tako povzročijo kvarjenje, lahko pa imajo tudi protimikrobne lastnosti – kar prispeva k ohranjanju svežine živil med dolgimi obdobji skladiščenja in njihovi zaščiti pred škodljivimi bakterijami.
 

Inovacije za izdelavo trajnejših materialov v industriji embalaže za živila

Celuloza je eden od materialov, ki ga je v naravi veliko, pridobiva pa se lahko iz rastlin in dreves. Raziskovalci so iz celuloznih nanodelcev razvili biološko razgradljive sestavljene membrane. Raziskave kažejo, da lahko ti filmi na biološki osnovi preprečijo prodiranje vode skozi embalažo, zaščitijo sveža živila pred škodljivimi bakterijami in morda podaljšajo rok uporabnosti proizvoda. To pomeni, da bi lahko biofilme uporabljali v industriji embalaže za živila, da bi zmanjšali količino odpadne hrane in pojavnost bolezni, ki se prenašajo prek živil, čeprav njihove morebitne strupenosti še niso v celoti raziskali.

Raziskovalci poleg tega razvijajo „pametno“ embalažo, pri kateri tipala nanovelikosti spremljajo stanje živila. Razvitih je bilo veliko število detektorjev na osnovi nanodelcev za zaznavanje onesnaževal v živilih. Ko onesnaževalo pride v stik z nanodelcem, med nanomaterialom in onesnaževalom se sproži reakcija, kar potrošnik opazi kot vidni signal, da se je živilo pokvarilo. Ta nanotipala bi lahko dobavitelji uporabili za obveščanje potrošnikov o stanju živila.
 

Prehajanje nanomaterialov v živila

Tveganje, ki ga za potrošnike predstavlja uporaba nanotehnologije v embalaži za živila, je povezano z morebitnim prehajanjem nanomaterialov v živila. Trenutno je podatkov o prehajanju zelo malo, vendar doslej razpoložljivi podatki kažejo zelo nizke ravni prehajanja. Še vedno potekajo raziskave o številnih možnostih uporabe nanotehnologije, nekaj takih uporab pa so države članice in Evropska komisija že odobrile za dajanje na trg, na primer titanov nitrid v plastenkah iz polietilen tereftalata (PET). Nanomateriale, ki se uporabljajo v embalaži za živila v Evropi, mora pred njihovo odobritvijo oceniti Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Titanov nitrid nanovelikosti je eden redkih odobrenih nanomaterialov, uporablja pa se kot dodatek v plastenkah.

Categories Display