Prihodnost nanozdravil

Znanstveniki vse bolj proučujejo nanozdravila za različne namene uporabe v medicini. Med te uporabe spadajo učinkovitejše doziranje in ciljno izbiranje zdravila ter personalizirana nanozdravila, pri katerih se zdravilo pacientu daje glede na njegov genetski profil.
 

Novi nanomateriali

Novi nanomateriali, kot so miceli iz blok kopolimerov, polimeri, ogljikove nanocevke, kvantne pike in dendrimeri, so zasnovani za lažje doziranje ali učinkovitejše ciljno izbiranje zdravila.

Ogljikove nanocevke so heksagonalno vezani ogljikovi atomi, ki skupaj tvorijo obliko votle cevke. Raziskujejo jih v zvezi z uporabo pri zdravljenju, predvsem pri zdravljenju raka, pa tudi v zvezi z razvojem novih diagnostičnih sredstev in nanotipal. Ogljikove nanocevke se lahko uporabijo za ciljno usmerjeno doziranje zdravila.

Kvantne pike so polprevodni nanokristali, sestavljeni iz anorganskega jedra, ki ga obdaja kovinski ovoj. Uporabljajo se lahko kot prenašalci zdravila ali fluorescenčni označevalci drugih prenašalcev zdravil, na primer liposomov. Uporabijo se lahko za združevanje molekularnega slikanja v diagnostične namene z zdravljenjem, na primer pri razvoju strategij za zdravljenje raka.

Tako pri ogljikovih nanocevkah kot pri kvantnih pikah veliko zaskrbljenost vzbuja strupenost, raziskovalci pa proučujejo možnosti za zmanjšanje strupenosti teh materialov, preden bi jih uporabili v medicinske namene.

Dendrimeri so molekule s pravilno in zelo razvejano strukturo, podobno drevesu. V premer merijo od enega do deset nanometrov in imajo hidrofobno notranjost, ki jo je mogoče napolniti s hidrofobnimi molekulami, na primer z zdravili proti raku. V primerjavi z drugimi prenašalci zdravil, kot so liposomi, so dendrimeri mehansko obstojnejši, vendar pa lahko prenašajo manjšo količino zdravila.
 

Teranostika in personalizirana nanozdravila

KemikPersonalizirana zdravila se nanašajo na terapevtski pristop, ki je z uporabo posebnih tehnik, kot je molekularno profiliranje, prilagojen posebnim značilnostim pacienta. V prihodnosti nam bo nanotehnologija morda omogočila prejemanje zdravljenja po meri. Novo razvita nanozdravila vključujejo večkomponentne sisteme, imenovane teranostika, ki lahko na primer vključujejo terapevtske in diagnostične molekule. Nanosistemi, ki bodo razviti na podlagi tega, bodo omogočili diagnostiko, doziranje zdravila in spremljanje učinkov zdravila. Razvoj takih sistemov lahko pomaga pri doseganju cilja glede oblikovanja personaliziranega zdravljenja za številne bolezni.

Razlog za vse večje število raziskav na področju razvoja nanozdravil po meri je, da so bolezni, kot je rak, izjemno raznovrstne, obstoječa zdravljenja pa so učinkovita le pri določenih pacientih in le na določeni stopnji bolezni. Aplikacija teranostičnih sredstev lahko omogoči spremljanje pacientovega odziva na nanozdravilo, saj molekule za slikanje omogočajo vizualizacijo učinkovanja zdravila v realnem času. Tako je mogoče med spremljanjem pacienta optimizirati in prilagajati odmerjanje zdravila in protokole zdravljenja.

Categories Display